Vremensko društvo ZEVS

Lov na nevihte po ZDA, 4.5.-14.5.2019

Twitter

Avtor reporta:Jernej Lipovec

Po desetih letih fotografiranja neviht v Sloveniji in (zadnja leta) okoliških državah je bil čas za korak naprej. Že nekaj let mi je bila največja želja odpotovati čez lužo in loviti supercelice in tornade v tornado alley-u. Ko sem oktobra videl, da se je na eni od tur sprostilo mesto, sem se odločil da je bilo dovolj čakanja in da grem zdaj ali nikoli. Navdušenje se je stopnjevalo do 3.5., ko je bil čas za odhod.
Že več kot teden dni pred prihodom v ZDA so modeli nakazovali drugačno sezono kot zadnji dve. Iz zahoda ZDA naj bi se pogosto spuščale doline, nad južnim delom tornado alley-a bi bil tako skoraj konstantno prisoten vsaj zmeren jet, od juga pa bi črpalo vlago iz Mehiškega zaliva, kar bi poskrbelo za velike količine potencialne energije.

3. maj- dan prihodaPo okoli 40 urah letov sem pozno popoldan precej izčrpan prispel v Dallas, kjer so me pobrali na letališču. Z ostalimi gosti smo se zbrali v hotelu in se odpravili na spoznavno večerjo ter pregledali modele za naslednji dan. SPC je izdal slight risk za supercelice nekje ob meji med Teksasom in Novo Mehiko, na modelih se je kazalo nekaj diskretnih supercelic, ki bi se sprožile na dryline-u ravno nekje na meji in napredovale proti JV, v zelo lepih vetrovnih in energijskih pogojih. Potencial za tornade je bil majhen, saj bi naj bile baze neviht relativno visoke, tako da smo bolj ciljali na kako izolirano supercelico z lepo strukturo.  
Po večerji smo za lažje spanje ob veliki časovni razliki spili še nekaj piv in se odpravili v hotel. Ponoči je območje Dallasa prešlo nekaj neviht, a je šlo bolj za neorganizirane clustre.

4. maj- bonus dan in prva ujeta supercelicaOkoli osme ure zjutraj smo se dobili v hotelu na zajtrku. Ostali gostje so se pritoževali glede zbujanja sredi noči zaradi časovne razlike, sam pa teh težav nisem imel in me je zjutraj pokonci vrgla šele budilka. Verjetno sem bil od vseh letov tako zmatran, da mi tudi tistih 7 ur razlike ni prišlo do živega. Ponovno pregledamo modele in opazimo, da se je naš target area premaknil iz Lubbocka v Teksasu nekako na območje mesta Hobbs (NM).  Malo po deveti uri se odpravimo iz hotela, čaka nas približno 5 ur vožnje. Vmes se ustavimo še na hitrem kosilu. Ob vožnji proti SZ se pokrajina hitro spreminja, iz močno pozidanega, nekoliko gričevnatega in poraščenega območja kmalu pridemo na neskončne ravnice SZ Teksasa. Med vožnjo opazujemo dust devil-e na preoranih poljih, a se zaradi razlik v modelih glede časa proženja neviht ne ustavljamo. Ko prispemo v bližino Nove Mehike opazimo prve rastoče kumuluse. Kmalu prerastejo v tri celice, mi ostanemo na južni, a vseeno držimo določeno distanco, da obdržimo ostali dve v igri. Radar kmalu zazna rotacijo in pred nami je prva supercelica na našem potovanju.
Ko se nam približa se odpravimo proti jugu, saj kaže znake organiziranja. V bližini mesta Denver city se nam odpre pogled na izjemno LP supercelico s strukturo mezociklona v obliki zvonca, kot iz učbenika. Celica se je premikala precej počasi, tako da smo imeli čas uživati v pogledu.

Ko se nam končno približa se odpravimo še južneje, na poti pa se ustavimo še za minuto ali dve, saj je še dodatno dobila na strukturi, ki je zdaj res fascinantna.

Preberi več

Jutranje darilo in prvi obisk Primorske 28.04.2019

Twitter

Avtor reporta:Robi Dolničar

Po dolgem času bom tule spet nekaj napisal. Zadnje čase mi potuho na tem področju dela Matic, ki se prostovoljno javi če gremo kam skupaj.Nedelja, dan za počitek in malo daljše spanje sploh če je deževna. Tokrat ni bilo tako. V soboto se slišim z Maticem in ga skušam napeljati za odhod na Primorsko. Gre za marginalni setup, ki pa v bistvu sploh ne bil vreden omembe, če bi bila sezona že v polnem teku in bi imeli za seboj že nekaj uspešnih lovov.
Dva modela sta kazala na potencialno zanimivo situacijo na Primorskem ob prehodu fronte. Linija ki naj bi iz smeri Benečije šla preko južne Furlanije v smeri Tržaškega zaliva in celo severne Istre. Tam nekje naj bi se tudi kasneje formiral prizemni ciklončič, ki naj bi nato potoval v smeri JV. Striga naj bi bilo kar dovolj, pri tleh sprva tudi jugo, ki naj bi nato obrnil v severni veter in kasneje v šibko burjo. Je pa bil občuten manjko potencialne energije, tako da je bila možnost za kaj fotogeničnega vseeno majhna.Zmeniva se da se slišiva zelo zgodaj zjutraj. Če bo vsaj kak model še vztrajal v takem scenariju, potem greva dol, sicer ne.Še pred peto zjutraj pogledam modele in ugotovim, da je šlo vse v franže. Linijo vseeno pokaže, a na območju med Dolenjsko in Notranjsko. Vseeno se slišiva z Maticem in skupaj skleneva da obisk Primorske opustiva.Predenj grem nazaj spat, še malo pogledam splet, nakar vidim da na območju Kamnika nastajajo manjše plohe. Proženje ki ga noben model ni videl 
Slučajno imam odprte lightning mapse in vidim da naj bi severno od Kamnika celo bila ena razelektritev. Hm, pri 6°C. Must be fake  No, potem se mi zdi kot da po vaški cesti pelje nekaj večjega, ker nekaj "ropoče". Spet pokaže razelektritev in končno le spravim svojo rit do okna. Ha, poglej ga zlomka. Pa je res nekaj plohi podobno. Nato vidim da je zadaj proti vzhodu nekaj jasnine in potem mi kapne v glavo, da bi znal bit barvit sončni vzhod, če drugega ne.Plohe in manjša nevihta na območju Kamnika.

Hitro se spravim na polje. Ravno ko se peljem, se oblaki na spodnji strani že hitijo barvati v jutranje barve. Nevihta več ne daje svetlobe od sebe, je bila pa struktura kar solidna, sploh v kombinaciji z prvimi jutranjimi žarki. Nastalo je teh nekaj fotografij. Sama predstava pa je trajala okrog 10 minut.

Preberi več