Vremensko društvo ZEVS

Nevihtna večer na Štajerskem 14.5.2017

Twitter

Vremelovec: Jernej Lipovec

Ponoči sem se spet malo podil po naših koncih v želji, da ujamem prve konkretnejše strele to sezono (prvič sem jih lovil sicer že sredi aprila, a kaj več kot nekaj oddaljenih bliskov takrat ni bilo).
Okrog 21:30 gledam na blitzortungu udare strel na Koroškem. Na začetku nekako nimam volje za kako daljšo vožnjo, zato se le počasi odpravim proti Urbanu (breg nad Kamnico), kjer bi imel soliden pogled proti zahodu, če bi začelo kaj prožit bližje meni. Na poti opazim, da se je ena celica sprožila pri Celju, a takrat iz sebe še ne meče strel, zato nadaljujem pot (napaka št. 1).

Ko prispem na vrh dvakrat posveti v smeri koroške, nato pa ni opaziti niti enega bliska več. Čakam dobre pol ure, nato pa se prične bliskat v nakovalu za Pohorjem. Pripravim opremo in se stacioniram na travniku na vrhu.
Seka vse pogosteje, recimo na 10-15s, a vse v nakovalu.

Preberi več

Začetek nevihtne sezone, Videm(Udine) 12-13.5.2017

Twitter

Vremelovca: Matic Cankar in Robi Dolničar

Končno smo tudi mi začeli z nevihtno sezono, pa čeprav en mesec prepozno. Ponekod na Štajerskem so sezono odprli nekje sredi aprila, v osrednji Sloveniji pa še vedno čakamo na kaj fotogeničnega. V petek, 12.5. so se kazali obrisi morebitne zanimive situacije v Italiji, zato smo bili ponovno na vezi s "standardno" ekipo. Dejan se je tokrat opravičil zaradi družinskih razlogov, ostala sva midva z Robijem. Ker imava razne opravke popoldne se zmeniva za odhod iz Ljubljane ob 19. uri zvečer. V tem času se je južno od Benetk sprožila nevihta, ki je imela sodeč po radarju supercelične značilnosti. Po tihem sva pričakovala, da se bo ob prihodu na morje konvekcija zadušila, saj ima morje hladnih 17 °C. V nasprotju s pričakovanji je nevihta še kar naprej živela in se na trenutke celo okrepila. To naju je vzpodbudilo, da pospešiva proti Italijanski meji v upanju, da jo še prestreževa. Nekje pri izvozu za Sežano je nevihta povsem razpadla in pri Tržiču (Monfalcone) naju je pošpricalo nekaj kapelj iz ostankov nakovala. Na polju blizu letališča Ronchi sva preživela nekaj časa in občasno pogledovala na radar in v nebo, če bi se pričelo prožiti kaj zanimivega. V hribih na severu se je med tem časom že dlje časa prožilo na istem mestu, vendar sva predvidevala, da tam ne bo veliko za videti dokler je še svetlo.

Ko se je pričelo temniti sva se odločala med tem, ali naj greva bližje hribom ali pa se vrneva domov. Prevladala je prva odločitev, zato sva šla na pot proti Vidmu (Udine). Končni cilj je bil nekje severno od Vidma, čim bližje tistemu proženju v upanju, da ujemva vsaj kakšno strelo ob vznožju Alp. V ta namen sva morala najti neko primerno lokacijo čim bolj na odprtem, kar pa ni lahko, saj je severni del Furlanije zelo poseljen in ponekod tudi gričevnat. Naposled sva le našla neko dovolj dobro lokacijo na polju, ki pa ni bila idealna zaradi dreves proti zahodu, vendar nisva hotela več zapravljati časa z iskanjem nove.

Postaviva opremo in prične se 3 ure dolga foto seansa, katere izkoristek pa ni bil preveč dober, saj je bilo večina razelektritev v oblakih in dežju. Spodaj so najboljše strele tega večera:

Preberi več