Zemeljski plaz, ki ga je sprožilo močno deževje, je na severovzhodu Peruja zasul manjšo vas. Umrlo je najmanj 20 ljudi, 25 jih pogrešajo.

Plaz je uničil najmanj 120 domov, okoli 50 ljudi je ranjenih. Reševalne ekipe na prizorišču nesreče iščejo morebitne preživele, tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo, pa so oblasti zagotovile pomoč, je povedal predstavnik civilne zaščite.

Oblasti se bojijo, da utegne biti pod blatom pokopanih več sto ljudi. Foto: Reuters

Po več dneh močnih nalivov je manjše jezero na bližnjem hribu poplavilo, voda pa se je stekla v globoko sotesko. Nekateri vremenoslovci deževno sezono v Andih, ki je v zadnjih mesecih prinesla nekatere najhujše nalive v zadnjih desetletjih, pripisujejo cikličnemu vzorcu vremenskega pojava El Nino, drugi pa podnebnim spremembam.

Smrtonosni plaz je že drugi v zadnjih dveh dneh. V četrtek je plaz pod seboj pokopal pet ljudi v mestu Cancejos.

Splošna nevarnost plazov je zmerna, tj. 2. stopnje po evropski petstopenjski lestvici.

V ponedeljek v naših gorah skoraj ni bilo padavin. V torek se je zjasnilo in ledišče je bilo sredi dneva na nadmorski višini okoli 2400 m. Snežna odeja se je pod to mejo čez dan ojužila, podobno tudi višje na prisojnih pobočjih. Ponoči je pomrznila.
Sneg se je še nekoliko sesedel in stabiliziral.
Snežna odeja je večinoma pokrita s skorjo, ki marsikje nosi človeško težo. Čez dan se bo sončnem vremenu zmehča in ojuži. Le v osojnih legah visokogorja je sneg ponekod še mehak ter slabo preobražen. Na vetru izpostavljenih legah je površina spihana in poledenela. V Julijskih Alpah je na 1500 m do okoli 150 cm snega, nad 2000 m pa od 310 do 370 cm. Drugod je na 1500 m do okoli 100 cm, na Pohorju ter v vzhodnih Karavankah pa od 10 do 40 cm.
Snežna odeja se je nekoliko stabilizirala. Nevarnost snežnih plazov je večinoma 2. stopnje. Plaz lahko sprožite predvsem na strmejših pobočjih ter na mestih z napihanim snegom.
Nevarnost se nekoliko poveča čez dan na prisojnih pobočjih, ko se sneg zmehča. Globlje plasti namreč še niso povsem preobražene in ko popusti zgornja plast, se možnost plazenja poveča. V visokogorju je predvsem na spihanih mestih nevarnost zdrsov zaradi trde, deloma poledenele skorje. Spontani plazovi so malo verjetni, možni bodo le čez dan na strmih, osončenih pobočjih.
Danes bo večinoma sončno vreme. Ledišče bo na nadmorski višini okoli 2300 m. Jutri bo sprva oblačno, možne bodo rahle padavine, nad okoli 2000 m sneg. Popoldne se bo jasnilo, le v Julijskih Alpah bo ostalo pretežno oblačno. Še malo topleje bo.
Snežna odeja se bo zato še sesedala in peobražala, tudi v osojnih legah bo preobrazba hitrejša. Nevarnost snežnih plazov se bo nekoliko povečala sredi dneva in zgodaj popoldne zaradi dnevnega segrevanja.

Vir: ARSO

Zaradi izbruha ognjenika Eyjafjallajokull na Islandiji, ki ga je spremljalo rahlo tresenje tal, se strokovnjaki bojijo, da bo izbruhnil tudi bližnji ognjenik Katla.

Znanstveniki poudarjajo, da je v preteklosti izbruhu ognjenika Eyjafjallajokull sledil izbruh Katle, edino vprašanje za zdaj pa je, kdaj se bo to zgodilo. Katla se namreč razprostira pod velikim ledenikom, ki grozi, da bo po izbruhu povzročil velike poplave in eksplozijo.

V soboto je bil izbruh ognjenika Eyjafjallajokull kriv, da so morali evakuirati vsaj 500 ljudi. Večina se jih je že vrnila na svoje domove, vlada pa še čaka na strokovno oceno, ali je varno ostati v bližini ognjenika. Prebivalci 14 bližnjih kmetij morajo za zdaj ostati od doma.

Izbruhi ognjenikov na Islandiji niso redek pojav, večkrat pa jih sprožijo potresi in premiki tektonskih plošč, ko magma iz zemeljskih globin prihaja na površje. Kdaj bo izbruhnila Katla, znanstveniki ne morejo napovedati, izbruh pa bi za Islandijo pomenil katastrofo.

Leta 1783 izbruh ognjenika povzročil večjo lakoto
Leta 1783, ko je izbruhnil ognjenik Laki, so na površje prišli tudi plini in se pretvorili v mešanico megle in dima, ki je potovala z zračnim tokom in spremenila vremenske vzorce. Na britanskih otokih so mnogi umrli zaradui zastrupitve s plinom. V Zahodni Evropi se je močno okrnil pridelek in razširila se je lakota. Nekateri pa izbruh ognjenika, ki je povzročil še večjo lahkoto, povezujejo s francosko revolucijo.

Izbruhi vulkanov na otoku niso redki. Foto: EPA

Zima leta 1784 je bila ena najdaljših in najbolj mrzlih v zgodovini Severne Amerike. Iz Nove Anglije so poročali o rekordnih temperaturah pod ničlo, v New Jerseyju pa so nastajali snežni zameti. Misisipi je v New Orleansu celo zmrznil.

Pomembno je, kam potuje lava
Geolog z univerze v Durhamu Colin Macpherson je dejal, da so katastrofalni scenariji povsem mogoči. Njegov kolega Magnus Tomi Gudmundsson z univerze na Islandiji, ki je v ponedeljek preletel ognjenik, pa je dejal, da je bil sobotni izbruh neznaten in so ga geološki inštrumenti komaj zaznali. Zdaj preverjajo, kam potuje lava. Ali polzi po soteski in se ne premika proti ledeniku, zaradi česar bi obstajala nevarnost poplav.

Andy Russel iz Raziskovalne skupine za preučevanje Zemeljskega površja na univerzi Newcastle je dejal, da se bo zaradi izbruha Eyjafjallajokulla povečala razpoka in bo zato obstajalo večje tveganje, da se razširi še pod ledenike in pospeši izbruh Katle.

Russel je opozoril, da je izbruh Katla v preteklosti povzročil velike poplave. Nazadnje je izbruhnil leta 1918 in eno uro pozneje je bilo območje že poplavljeno. Takšen izbruh bi pomenil nevarnost za bližnje prebivalce, a na srečo večina Islandcev živi na zahodni strani otoka. Južna stran otoka je namreč prav zaradi ognjenikov in ledenikov, ki predstavljajo uničevalno kombinacijo, redko poseljena. Na Islandiji so večji ognjeniški izbruh doživeli leta 2004, ko je izbruhnil Grimsvotn.

Burja, ki je 9. in 10. marca divjala na Vipavskem in Goriškem, ni povzročila le škode na objektih, temveč je opustošila tudi gozdove.

Najhuje je orkanski veter prizadel Panovec v predmestju Nove Gorice, kjer je izruval več hektarjev iglastega gozda in njegov vzhodni del dobesedno zravnal z zemljo, je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič.

Helena Zorn iz goriške enote Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnila, da gozdarji škodo še vedno sanirajo in da imajo zgolj na enem delu omenjenega primestnega gozda po zdajšnjih ocenah opraviti z okoli 2.000 kubiki padlih dreves oz. lesa. "Potem so še posamezna drevesa, ki so razmetana po celem Panovcu in po okoliških gozdovih," je dodala.

Goriškemu gozdu že grozijo škodljivci
Ker so dnevi vse toplejši, se s sanacijo oz. pospravljanjem izruvanega drevja zelo mudi, saj gozdu v takšnih razmerah grozijo škodljivci. "To je zelo velika nevarnost za razvoj drevesnih škodljivcev, predvsem podlubnikov. Tako da zdaj pripravljamo ta delovišča in umikamo padla drevesa, da bodo lahko k delu pristopili izvajalci in to čim prej sanirali," je pojasnila Zornova.

Nekoliko bolje jo je tokrat odnesel Trnovski gozd, ki je sicer večkrat na udaru vetra. "Moram reči, da je bila burja tukaj zelo huda, vendar pa zaradi globoko zamrznjenih tal ni bilo storjene toliko škode, kot bi je lahko bilo. Ocenjujem, da je veter podrl okoli 500 kubičnih metrov lesa," je povedal Igor Kuščer iz trnovske enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Na Ajdovskem največ škode na rdečem boru
Na Ajdovskem koncu, kjer je največ vetrolomov, so do zdaj pregledali le dolinske gozdove, pri čemer so ugotovili, da je največ škode na rdečem boru. Tudi na njihovem koncu podrti les že umikajo, je poudaril Mitja Turk iz ajdovske enote Zavoda za gozdove Slovenije. "Delne sanacije že potekajo, v višjih predelih pa bodo takoj, ko bo mogoč prevoz oziroma bo mogoče delo na terenu - še zlasti bo treba pohiteti tam, kjer je smreka, da ne bi prišlo do prevelike namnožitve lubadarja," je dodal.

Iz povedanega je mogoče sklepati, da so jo v tokratni burji najbolj izkupili iglavci, saj v listnatih gozdovih škode skoraj ni bilo.