Slovenija naj bi do sredine stoletja zmanjšala izpuste za 80 odstotkov, izpuste na prebivalca pa bi omejili na dve toni, piše v vladnem podnebnem zakonu.

Predstavniki vlade so predstavili predlog zakona o podnebnih spremembah, ki naj bi ga vlada sprejela do konca junija in ga nato poslala v državni zbor. Zdaj odpirajo javno razpravo o njegovi vsebini.

Zakon bo dolgoročnejši okvir od podnebno-energetskega svežnja, ki je bil sprejet na ravni Evropske unije in h kateremu je v okviru mehanizma delitve bremen zavezana tudi Slovenija. V predlogu zakona piše, da naj bi Slovenija do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986 znižala za 80 odstotkov, je povedal direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih.

Zgledovali so se po britanskem zakonu
Zakon naj bi določil tudi načela odgovornosti različnih deležnikov za boj proti svetovnemu segrevanju ozračja, opredelil upoštevanje zunanjih stroškov pri davčni in cenovni politiki ter oblikoval razširjen trg ogljika, ki ne bi vključeval le velikih onesnaževalcev. Tak razširjen trg ogljika znotraj Slovenije bi bil po pojasnilih Stritiha prostovoljen in boljša rešitev kot kupovanje pravic do izpustov v tujini, saj bi se denar vrtel znotraj države.

Pri pripravi predloga zakona so se na službi zgledovali po britanskem zakonu, ki je edini tovrstni v EU-ju. Slovenija naj bi bila tako ena prvih držav članic Unije, ki bo podnebni zakon sprejela. Lidija Živčič iz Društva za sonaravni razvoj Focus je ob tem dodala, da je to mogoče res, vendar pa so se dejavnosti pri pripravi zakonodaje začele že v številnih državah. Ker si okoljevarstvene organizacije želijo kakovosten zakon, opozarjajo, da niti ni treba preveč hiteti.

 Kjotskih standardov ne bomo dosegli
Služba za podnebne spremembe je pripravila tudi poročilo, kako naša država znižuje izpuste toplogrednih plinov v okviru kjotskega protokola. Trenutna ocena je še vedno, da Slovenija svojih zavez po kjotskem protokolu ne bo uresničila v celoti, bo pa na svetovnem trgu morala po zdajšnjih podatkih kupiti precej manj t. i. pravic do izpustov, kot je bilo predvideno. Če se je lani govorilo o 80 milijonih evrov, je zdajšnja ocena okoli 20 milijonov.

To je še zelo negotova ocena, ki sicer že upošteva znižanje izpustov zaradi krize, a obenem temelji na predpostavki, da se bodo izpusti začeli znova povečevati. Kakšna bo cena pravic, bo znano šele po letu 2012, ko jih bo država tudi kupila.

Vir: RTVSLO.si

 Petek, 7. maja 2010

Splošna nevarnost plazov je zmerna, tj. 2. stopnje po evropski petstopenjski lestvici.

V gorah je prevladovalo oblačno ali vsaj spremenljivo oblačno in pogosto megleno vreme. Občasno so bile tudi padavine, pogostejše v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah. Snežilo je visoko, šele včeraj se je meja sneženja ob plohah spustila pod 2000 m. Dež je namočil snežno odejo, ki je nižje hitro kopnela. V visokogorju je zapadlo do 20 cm mokrega snega.
Snežna odeja je večinoma zmehčana in mokra, le nad 2000 m je nekaj novega mokrega snega. V Julijcih je na 1500 m do okoli 20 cm snega, na 2500 m pa do 340 cm. Drugod je na nadmorski višini 1500 že v glavnem kopno, razen v osojah.
Nevarnost snežnih plazov je zaradi dežja in novega snega 2. stopnje. Nevarna so strmejša pobočja, kjer se lahko prožijo plazovi mokrega snega, lahko tudi talni. Spontano plazenje novega snega je manj verjetno, ga pa lahko sprožimo ob obremenitvi snežne odeje.
Danes bo sprva sončno, kasneje čez dan pa spremenljivo oblačno. Vrhovi bodo občasno v oblakih. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe, nad okoli 1700 m snežne. Padavine ne bodo dosti spremenile lavinskih razmer. V soboto bo oblačno z manjšimi padavinami. Nad okoli 1800 m bo zapadlo do 5 cm snega. V nedeljo bo spet bolj sončno in malo topleje, ledišče se bo dvignilo do nadmorske višine okoli 2800 m. Popoldne bo kakšna ploha. Sneg se bo še naprej talil. Ponoči bo snežna odeja pomrznila, čez dan pa se zmehčala. Zjutraj in v osojah tudi dopoldne bo nevarnost zdrsov.

Vir: ARSO

Opis stanja 6.5.2010 ob 9. uri

Aktivnost vulkana se nadaljuje, trenutno bruha pepel do višine približno 6 km. V noči iz srede na četrtek je nekaj časa bruhal do višine 10 km. Glavna območja večje koncentracije pepela se nahajajo severozahodno od Britanskega otočja.

Povečane koncentracije vulkanskega pepela so v zračni plasti do višine okoli 6 km in prekrivajo ozemlje Irske in zahodne Velike Britanije ter morje v smeri proti Islandiji in na jug proti Biskajskemu zalivu. Zaradi nočnega izbruha se vulkanski pepel zadržuje tudi na višinah do 10 km in sicer zahodno od Irske.

Predvidene vetrovne razmere bodo v naslednjih 48 urah zanesle vulkanski pepel naprej v smeri proti severu Pirenejskega polotoka in zahodno od Portugalske in predvsem nad Atlantski ocean.

Glede na predvidene vremenske in vetrovne razmere tudi v naslednjih dneh ne pričakujemo zadrževanja zračne mase s povečanimi koncentracijami vulkanskega pepela nad širšo okolico Slovenije.

Vir: ARSO

Na Saturnu divja tako močan snežni vihar, da lahko tudi ljubiteljski astronomi na Zemlji opazijo turbulentno nevihto.

Neurje, ki divja po t. i. Saturnovi nevihtni ulici, si je od "blizu" ogledalo Nasino raziskovalno plovilo Cassini. Ameriško vesoljsko agencijo Nasa so na nevihto opozorili številni amaterski astronomi z vsega sveta.

Konec marca so astronomi Anthony Wesley, Trevor Barry in Christopher Go opazili nevihto in jo posneli. S podobami nevihte so prispevali k enemu največjih znanstvenih odkritij. "Nevihte na Saturnu "napajajo" močnejše nevihte globlje v atmosferi, približno od 100 do 200 kilometrov niže. Svojim amaterskim prijateljem se moramo zahvaliti za zgodnje opozorilo," je povedal Gordon Bjoraker, eden izmed Nasinih znanstvenikov.

Nevihta na Saturnu je petkrat večja od nevihte, ki je preteklo zimo zajela območje ameriške prestolnice, menijo znanstveniki. Foto: EPA

Podatki, ki jih je nato zbral Cassinijev spektometer, so pokazali večje količine od običajnih fosfina, plina, ki se nahaja globoko v Saturnovi atmosferi. Znanstveniki so potrdili, da to dokazuje, da močni tokovi dvigujejo materiale višje v atmosfero.

Vir: rtvslo.si