Moskvo je prekril gost oblak smoga, ki je nastal zaradi gozdnih požarov in gorenja šote v okolici mesta ter zameglil pogled na rusko prestolnico.

Požari so izbruhnili zaradi najhujšega vročinskega vala v zadnjih desetletjih, moskovske in ruske oblasti pa se trudijo, da bi požare čim prej pogasile. Za gašenje so tako uporabile tudi letala z vodo, ki so na območje požarov v zadnjih 24 urah že zlila 550 ton vode, gasilci pa se borijo s 60 požari na območju, ki se razteza na 59 hektarjih.

Moskvo je zakril oblak smoga, ki zelo moti prebivalce in obiskovalce ruske prestolnice. Foto: Reuters

Temperature kmalu nad ruski rekord?
Moskvo in večji del države na območju med Baltskim morjem in Tihim oceanom je prizadel najhujši vročinski val v zadnjih desetletjih. Temperature se v Moskvi že več dni gibljejo okoli 35 stopinj Celzija in se bližajo rekordu, ko se je živo srebro leta 1920 dvignilo na 36,8 stopinje Celzija.

Vročinski val je že zahteval več sto smrtnih žrtev, ki so se zaradi pijanosti ali uporabe slabo opremljenih kopališč utopile, ko so se želele ohladiti v vodi. Ministrstvo za izredne razmere je tako sporočilo, da se je samo ta konec tedna utopilo 65 ljudi.

Slovenija bo dobila skoraj 250 novih postaj za merjenje količine in pretoka vode. Agencija RS za okolje bo med drugim v Polhograjskem hribovju postavila še drugi meteorološki radar, tako da bodo vremenoslovci videli tudi oblake nad zahodom države.

 Ljubljana - Slovenija bo za 33 milijonov evrov dobila učinkovitejši sistem za spremljanje voda, kar ji bo omogočilo natančnejše napovedovanje močnih nalivov, poplav in toče, po drugi strani pa tudi suše. Agencija RS za okolje (Arso) bo med drugim v Polhograjskem hribovju postavila še drugi meteorološki radar, tako da bodo vremenoslovci videli tudi oblake nad zahodom države.

Izpopolnitev sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji je po besedah direktorja Arsa Silva Žlebirja eden največjih okoljskih projektov v Sloveniji. Poimenovali so ga Bober, končan pa bo predvidoma 30. junija 2015. Kohezijski sklad bo dal 85 odstotkov denarja, država pa 15.

Po Sloveniji bodo postavili 248 novih merilnih mest, na 33 pa bodo zamenjali opremo. To bo stalo slabih 13 milijonov evrov. Dodaten vremenski radar - tisti na Lisci ne pokriva vse Slovenije - bo stal 2,5 milijona evrov. Zgradili bodo tudi nove prostore za laboratorije in posodobili računalniško opremo. »Temeljni cilj projekta so natančni podatki za boljše napovedovanje izrednih razmer,« je dejal minister za okolje Roko Žarnić.

Dodal je, da ima Slovenija zaradi ugodne lege dovolj padavin, vendar je v zadnjih letih čedalje več suš in poplav, v površinskih vodotokih pa se količina vode zmanjšuje. Za primerne odločitve, kako nadaljevati, je treba imeti natančne podatke. »Projekt je primer dobre prakse in zagotavlja vizijo trajnostne politike Slovenije,« je menil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš.

Žlebir je dejal, da bo zaradi podnebnih sprememb v prihodnje še več ujm, suš in poplav, zaradi tega se lahko poslabša tudi kakovost vode. Da so postavili nov vremenski radar, je bila pomembna motivacija poplava v Železnikih. Merilne postaje bodo koristne tudi za hidroelektrarne, saj se bodo lahko pripravile na povečane pretoke. Na vprašanje, ali bo to pomembno tudi za shranjevanje presežkov vode za potrebe kmetijstva, pa Žlebir ni odgovoril.

vir:delo.si

Zahodno Evropo so v sredo prizadela številna neurja, ki so terjala štiri smrtne žrtve, več ljudi pa je poškodovanih.

O po eni smrtni žrtvi poročajo iz Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije. V bližini Kassla v Nemčiji je drevo padlo na lovca, podobna usoda pa je doletela 38-letnega moškega v kampu v bližini francoskega mesta Dijon. Tudi v Belgiji je voznik tovornjaka umrl, ko je nanj padlo drevo, medtem ko je na Nizozemskem en človek umrl v zračnem vrtincu.

Zaradi nalivov so morali v sredo zvečer večkrat prekiniti promet na največjem nemškem letališču v Frankfurtu, podobno je bilo na letališču v Düsseldorfu. Težave so bile tudi v železniškem prometu. Zaradi podrtih dreves je še vedno zaprta železniška proga med mestoma Frankfurt in Fulda, promet je bil prekinjen tudi ponekod drugod.

Največ težav so povzročala podrta drevesa. Foto: EP

V torkovi nevihti, ki je poplavila Mursko Soboto, je v eni uri padlo 57 litrov dežja na kvadratni meter. Padala je tudi toča, ki pa večje škode ni povzročila.

Voda je zalila 120 objektov, zato je moralo posredovati 108 gasilcev. Poleg stanovanjskih blokov in hiš je meteorna voda zalila tudi hotel Diana, Center srednjih in poklicnih šol, prodajalno in gostinski lokal.

Občani si se pritoževali tudi, da ni delovalo kanalizacijsko omrežje, a v Komunalnem podjetju Murska Sobota odgovarjajo, da je sistem preizkušen in deluje dobro, da pa sta odpovedali dve črpalki, ki so ju kmalu usposobili. Težava je v dimenzioniranosti sistema, ki tolikšne količine vode ni mogel odvajati.

Voda je v Murski Soboti zalila 120 objektov. Foto: MMC RTV SLO

Padavine so bile za kmetijstvo dobrodošle
Toča je bila najmočnejša v občini Gornji Petrovci, škoda pa je v Stanjevcih in Križevcih najvidnejša na grozdju. Direktor kmetijsko-gozdarskega zavoda v Murski Soboti Franc Režonja je ob tem dejal, da je bil dež izjemno dobrodošel, še posebej za osrednji del Pomurja in Mursko Soboto, Odrance in Turnišče, saj so tla večinoma prodnato-peščena. V ponedeljek je namreč Režonja že opozarjal, da bo suša jesenski pridelek oklestila za 20 odstotkov.

Voda je zalila tudi klet na Ptuju, gasilci pa so morali priskočiti na pomoč še zaradi plazu, ki je zasul cesto. V Mariboru je meteorna voda zalila rampo trgovine.

Vir: rtvslo.si